Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.
Tokrat vam predstavljamo pesnika, prevajalca in urednika Ivana Minattija, rojenega v Slovenskih Konjicah, po srcu pa Ljubljančana, ki je bil tesno povezan z Barjem. Zanimala ga je medicina, a je pozneje izbral študij slavistike in zatem desetletja urednikoval pri Mladinski knjigi. Blizu nam je predvsem kot pesnik s svojimi zbirkami S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad,, Bolečina nedoživetega... Bil je tudi prevajalec poezije, zlasti iz slovanskih jezikov, najbolj odmeven pa je njegov prevod Malega princa avtorja Antoina de Saint-Exuperya.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
V Evropskem parlamentu v Bruslju so sredi dneva odprli angleško verzijo razstave 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Gre za prikaz vsega, kar so arheologi odkrili v poletnih mesecih 2022 v kočevskem breznu pod Macesnovo gorico. Gre za posmrtne ostanke umorjenih nekaj tednov po koncu druge svetovne vojne. Gostiteljica razstave je evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ogledala pa si jo je tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Tam je bil Tone Gorjup.
Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.
Stanka SD je na 15. kongresu, ki zaradi nekaterih zapletov še ni končan (delegati morajo imenovati še dva člana v nadzornem odboru in sedem članov predsedstva stranke), dobila novega predsednika Matjaža Hana. Kaj pomeni njegova zmaga za stranko SD in kaj za vladno koalicijo, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče zaupal politični komentator Miran Videtič. Spregovoril je tudi o drugem aktualnem dogajanju na domačem političnem parketu.
V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.
V oddaji smo s prof. dr. Ernestom Petričem govorili o razmerah v Ukrajini in v Gazi v luči papeževega nagovora mestu in svetu za veliko noč. Tudi o bližnjih volitvah v Evropski parlament in ruskem vplivu nanje in skrivnostnem poročilu o obisku evropske komisarke Jourove pri predsedniku stavnega sodišča. Nekaj pozornosti pa smo namenili tudi pismom zdravnikov in zdravnic nekaterih bolnišnic: razočarani so nad zavajanji Golobove vlade, ki bije bitko v javnosti proti zdravnikom že skoraj tri mesece.
O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).
O načrtih, možnostih in dilemah sta spregovorila dr. Rafael Mihalič, profesor na Fakulteti za elektrotehniko in mag. Marko Bahor, izvršni direktor sektorja razvoja in investicij HSE. Govorili smo o nujnosti Jek 2, o napovedanem referendumu, o obnovljivih virih energije, o zelenem prehodu, pa tudi o novem načinu obračunavanja omrežnin oziroma porabe elektrike. Opozorila sta tudi na razhajanja, ko o energetiki govori stoka in politika (pred volitvami v Evropski parlament moramo biti pozorni tudi na to).
Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.
Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.
Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost.
Državni zbor bo na redni marčni seji, ki se bo začela v ponedeljek, obravnaval predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, ki ga je pripravila koalicija. V SDS so opozorili, da je diskriminatoren, v NSi pa v primeru sprejetja zakona napovedali posvetovalni referendum. Strokovnjak za varstvo manjšin dr. Dejan Valentinčič meni, da je resnici ta najnovejši predlog zakona nekako zadnji v vrsti številnih poskusov, pri katerih narodi z območih nekdanje Jugoslavije poskušajo predobiti nek posebni status v Sloveniji, je dejal Valentinčič o predlogu. Gre za precej okleščeno verzijo prejšnjih poskusov, ki pa je še vedno ustavno sporna kot je ocenila zakonodajno pravna služba. Valentinčič, ki dobro pozna mednarodno manjšinjsko pravo, je opozoril še na eno posebnost.
Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.
Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Izumitelja strelovoda – Franklina – so povabili v ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.